Slovenščina
Katedrala
Catedrâl
Videmska katedrala, posvečena Marijinemu oznanjenju (Santa Maria Annunziata), v umetniških delih in artefaktih še vedno ohranja sledi svojega srednjeveškega izvora. Prva gradnja katedrale sega v 13. stoletje, ko je bila cerkev posvečena svetemu Odoriku. Zunanjost ima arhitektonsko zasnovo, ki se navezuje tudi na spremembe, ki jih je stavba doživela v notranjosti, zlasti v 18. stoletju. Glavni vhod uokvirja portal Odrešenja (14. stoletje), ki v kompleksni zgodbi preko podob ohranja vrsto kiparskih elementov, vključno s Patriarhalnim orlom in grbom Vidma. Na severni strani je delikatni portal Kronanja Device Marije (1395-1396) z bogato ikonografijo svetih apostolov ter epizod iz Jezusovega in Marijinega življenja.
Notranjost katedrale je razkošnega baročnega izgleda, pri čemer najbolj izstopa slikovit prezbiterij z lesenimi klopmi in kakovostnim glavnim oltarjem Giuseppeja Torrettija (1718). V kapeli Najsvetejšega zakramenta so sijoče freske Giovan Battiste Tiepola (1726), dokončane v zgolj desetih dneh, in oltarna slika Vstalega Kristusa, v kateri se božja luč in atmosferska svetloba združita v brezčasno, univerzalno interpretacijo. Tudi slike na oltarjih kapel, posvečenih svetim zavetnikom in Sveti Trojici, spadajo v njegov opus. V vseh stranskih kapelah južne ladje so umetniška dela, ki so jih v 16. in 18. stoletju ustvarili furlanski umetniki: Giovanni Martini, Martino iz Vidma, poznan tudi kot Pellegrino da San Daniele, in Pomponio Amalteo.
Nad južnim in severnim stranskim vhodom stojita dva monumentalna kompleksa orgel, ki ju je izdelal Pietro Nachini (18. stoletje).
